Sestavljene so bile iz lesene podlage z napisom na pergamentu ali papirju in prekrite s tankim slojem roževine za zaščito pred umazanijo in obrabo. Namenjene so bile namreč otrokom pri spoznavanju abecede in učenju branja. Otroci pa niso ravno skrbni in tiste dni so bile knjige zelo dragocene in težko dostopne, zato so si ljudje domislili poleg roževine še dodatno zaščito.
Vsaka knjigica je na lesenem delu ročaja navadno imela tudi luknjico, da so si jo lahko otroci obesili okrog pasu ali vratu, da je ne bi morda izgubili po poti :-)
Besedilo je obsegalo abecedo, posamezne zloge in tudi krajšo molitev ali verz iz Svetega pisma. In kot vidite na zgornji sliki niso bile vse početnice lesene. Nekatere so bile narejene tudi iz srebra ali pa so bile slonokoščene.
Roževina???? Ja, kaj pa je to?
Za pripravo tankega zaščitnega sloja iz roževine so najpogosteje uporabljali kravje ali pa ovčje rogove, ki so jih na poseben način obdelali, da so postali gladki in prozorni.
Najprej so jih več tednov namakali v mrzli vodi, da se je uporabni del ločil od kosti. Nato so vodo zavreli in še dodatno segrevali z ognjem. Nazadnje so vse skupaj stiskali s posebnimi prešami.
Od tod angleški izraz hornbook ali poslovenjeno "roževinasta knjiga".
Ni komentarjev:
Objavite komentar