Avtor:
Beisa Vallejo
Otrokov razvoj v šestih
letih je najbolj pomemben saj se v tem obdobju oblikuje njegova osebnost.
Razvoj otroka poteka zelo hitro še najhitreje v prvem letu življenja. Sama sem
inštruktorica Denver II razvojnega presejalnega testa, ki smo ga po
izobraževanju v Združenih državah Amerike prenesli in aplicirali v Sloveniji.
Presejalni test spremlja otrokov
socialni razvoj, razvoj govora, razvoj fine in grobe motorike. V dvajsetih
letih dela sem spremljala razvoj na tisoče otrok. Na podlagi mojih znanj v tem
članku predstavljam moje poglede in učinke terapevtske ure pravljic s kužki na
otroke in odrasle, ki sem ji bila priča na Oddelku za mlade bralce Osrednje
knjižnice Srečka Vilharja.
Povzetek:
Področje razvoja govora
je izjemno pomembno področje, ki se pri otroku prične že v prvih mescih razvoja.
Torej takrat, ko se starši morda ne zavedamo kako pomembno je branje otroku in
poslušanje. Otrok v tem obdobju nas seveda lahko samo posluša in opazuje
premikanje naših ustnic, a je to prvi korak k razvoju govora, sledenju in
oblikovanju otrokove pozornosti.
Veliko krat smo starši prepričani,
da bo naš otrok ob poslušanju pravljic s pomočjo zgoščenk oziroma cd plošč,
pozitivno oblikoval tudi govor. Prav tako smo enakega prepričanja, ko gre za
gledanje in poslušanje televizije.
Pri poslušanju zgoščenke
otrok samo posluša, pri gledanju televizije pa otrok gleda in posluša. Torej
nekaj manjka. In sicer kaj? Kakšna je razlika med poslušanjem zgoščenke,
gledanjem in poslušanjem televizije in dejanskim branjem otroku.
Branje otroku vsebuje
prav tako gledanje in poslušanje s tem, da pri branju otrok lahko opazuje kako
beremo. Lahko opazuje in se uči branja, mimike telesa, ki jo ima bralec med
branjem, zaznava različne višine tonov. Mimika telesa bralca in način branja je
izrednega pomena. Otrok kot vemo zelo rad posnema odrasle in prav pri učenju
branja je izrednega pomena, da se otrok uči brati od bralca. Nobena zgoščenka
in televizija ne moreta nadomestiti živega bralca in pripovedovalca.
Bralec je lahko mama ali
oče, sestra ali brat. Pomembno je, da znajo tekoče brati in se vživeti v
pravljico. Otrok že kot dojenček opazuje bralčevo mimiko obraza in ustnic. To
je pa izrednega pomena in vpliva na kasnejši razvoj govora. Prav tako se otrok uči
poslušanja.
Delavnica je imela več
pozitivnih učinkov na otroka in sicer:
-
Otroku razvija domišljijo,
-
Otroka povezuje z NARAVO,
-
Otroka uči stika z naravo skozi samo
zgodbo in se navezuje na realen prostor in čas z živimi kužki.
-
Združevanje domišljije z realnostjo. Gre
za povezovanje več različnih slojev razmišljanja pri otoku in učenje.
-
Domišljija lahko postane realnost kar zelo
pozitivno vpliva na otrokov razvoj in življenje v prihodnosti. S tem se razvija
ŽELETI, RAZMIŠLJATI, UPATI in da se naše želje lahko tudi URESNIČIJO.
Zahvaljujemo se Beisi Vallejo za tako izčrpen opis učinkov terapevtske ure pravljic! Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Razpored bralnih uric s kužkom lahko najdete tu.
TERAPEVTSKA
DELAVNICA - TERAPEVTSKA URA PRAVLJIC
Toplo priporočam vsem
staršem, da se z otrokom udeležujejo ur pravljic, ki so organizirane v lokalnih
knjižnicah. Prav tako se otrok uči bralnih sposobnosti tudi v vrtcu. V zadnjih
letih pa so ponekod organizirane posebne ure pravljic in sicer ure pravljic,
kjer sodelujejo tudi terapevtski psi. Imela sem priliko se udeležiti ene take
posebne delavnice.
Gre lahko rečemo za
posebne terapevtske ure pravljic, kjer poleg bralca pravljice sodelujeta še dva
terapevtska kužka. Morda se staršem ne zdi zanimivo, da bi se prav njihov otrok
moral udeleževati takih delavnic, a po udeležbi ene izmed delavnic in na
podlagi mojega dosedanjega znanja resnično zelo priporočam udeležbo. Ne vem
tudi ali so vsi starši ob koncu pravljice ugotovili kakšen terapevtski učinek
je imela delavnica za vse nas.
Otrok se udeleži
delavnice z enim izmed staršev, s starejšo sestro, bratcem, dedkom ali babico.
V delavnici so bili otroci v starosti od treh do osem let. Delavnico je vodila
izkušena knjižničarka, ki je izbrala pravljico na temo NARAVA. Delavnici sta se
pridružila dva terapevtska kužka skupaj z vodički. Vodički sta predstavili sebe
in svoja dva kužka. Kužka sta posebej izbrana za delo z otroki in odraslimi.
Opravila sta testiranje in izpit, da lahko sodelujeta na urah pravljic in z
otroki. Prvi kuža z imenom Vapi je že izkušen, je starejši ter drugi z imenom
George, mlajši. Oba imata mil in ljubeč pogled. Vodički sta prostovoljki in
delo opravljata z ljubeznijo. Prav tako je bralka pravljice pokazala izjemno
ljubezen do otrok, odraslih in tudi do kužkov.
Na prvi pogled ura
pravljice morda ni bila za starša nič posebnega, bila pa je zelo posebna in je
delovala tako na otoke kot odrasle.
Med samim branjem
pravljice, ki je govorila o družini ježkov. Mama je otroke prvič popeljala v
gozd. Enemu izmed ježkov metulj pritegne pozornost in ga popelje v zelo
zanimive dogodivščine. Na tej poti pa ježek sreča tudi kužka. Torej pravljica
je bila povezana s kužki in NARAVO. Ko je bralka povprašala otroke kaj mislijo,
da je najbolj pomembno za kužka me je presenetil odgovor majhnega dečka:*VODA*.
Kako pomembna je voda za
naše preživetje in kako bi morala biti dostopna do vseh ljudi. Vsak bi moral
imeti dovolj vode in ne bi smel skrbeti ali bo jutri lahko preživel zaradi
pomanjkanja vode.
Živimo v času izolirani
od narave, izolirani drug od drugega, ujeti med zidovi časa. Prepričani, da
nudimo otrokom kar je dobro, prepričani, da živimo najboljše kar lahko. Seveda
si ne moremo zamisliti, da ena ura pravljic tako zelo vpliva na nas in otroka.
Ko sem gledala starše kako pozorno poslušajo in otoke, kako opazujejo kužka,
bilo je videti, da smo vsi eno. Povezali smo se v eno homogeno skupino, ki je
sledila bralki in kužkom. Kužki so nas tudi pozorno opazovali. V tišini sobe je
bilo le slišati bralčev glas. Otroci so vsako toliko pogledali ali tudi kužki
poslušajo. Ja, poslušajo , so si mislili. Vsi smo bili v gozdu, vsi smo bili
izgubljeni ježek, ki je iskal svojo družino in vsi smo se še enkrat srečali s
kužkom. Srečali smo se z bodičasto gobo, z osadom, s ptico in tudi zabolelo nas
je, ko je ježek padel z drevesa. Bili smo veseli, ko je ježek našel svojo
družino in začutili smo veselje družine ob vrnitvi izgubljenega člana družine.
Vse to smo doživeli brez zavedanja, sproščeno in svobodno smo odšli preživeti
dvajest minut v naravo.
Po branju so se otroci
približali h kužkom, jih božali se pogovarjali in imeli veliko vprašanj za
vodički. Otroci so bili zelo veseli in svojega navdušenja niso skrivali.
Nekateri so se srečali prvič v življenju z živim kužkom. Dve deklici sta se še
dolgo pogovarjali z vodički in sami pripovedovali kako je potrebno skrbeti za
kužka. Povedali sta , da ima dedek kužka in zato vesta veliko več kot ostali
otroci, ki so se delavnice udeležili.
Odrasli so se vrnili
nazaj v realnost, v knjižnico in v skrbi. Kdo ve kam. Le nekatere nas je
razveselilo, da smo s kužki in da jih lahko pobožamo, jih začutimo. Se
zamislimo zakaj smo se danes srečali s kužki in s pravljico o ježkih. Jaz sem
ostala še nekaj časa v tej čarobni sobi, kjer smo vsi lahko potovali v skrite
in prečudovite dele narave. Kako bogato je bilo to srečanje s kužki, sem sama pomislila.
Kako preprosto lahko kužek ustvari nepozabne trenutke življenja in nas opozori,
poglej me JAZ SEM TUDI del življenja in lahko ti pomagam. Lahko sem tvoj
prijatelj le videti me moraš, odpri svoje srce. Otroci so bili seveda spontani
in naredili to, kar bi morali tudi mi odrasli. Otroci so se zlili s kužki saj
smo se povezali skozi pravljico v eno.
Delavnica je imela več
pozitivnih učinkov na otroka in sicer:
-
Otroku razvija domišljijo,
-
Otroka povezuje z NARAVO,
-
Otroka uči stika z naravo skozi samo
zgodbo in se navezuje na realen prostor in čas z živimi kužki.
-
Združevanje domišljije z realnostjo. Gre
za povezovanje več različnih slojev razmišljanja pri otoku in učenje.
-
Domišljija lahko postane realnost kar zelo
pozitivno vpliva na otrokov razvoj in življenje v prihodnosti. S tem se razvija
ŽELETI, RAZMIŠLJATI, UPATI in da se naše želje lahko tudi URESNIČIJO.
Odrasli sem prepričana,da
smo vsi želeli enako a je že nekaj v nas, ki nas odpelje stran. Naša domišljija
se je prenehala s trenutkom, ko je bralka prenehala brati. Nismo želeli
nadaljevati pot domišljije do konca, zbežimo tako kot že veliko krat, brez
zavedanja, ker smo naučeni tako. Morali bi nadaljevati tako kot so to naredili
otroci. Stopiti do kužkov in se jim zahvaliti za trenutke preživete skupaj. Se
jih dotakniti, pobožati in se morda vprašati o terapiji katere smo deležni ta trenutek.
Ostane torej vprašanje: *Zakaj smo odrasli prekinili terapijo v trenutku, ko je
bralka prebrala pravljico in otroci ne?*
Z veseljem se bom
udeležila terapevtske ure pravljic tudi naslednjič. Kdo ve kam nas bodo bralka
in kužki popeljali naslednjič in kaj bomo spoznali. Kateri del sebe bomo
ponovno spoznali in v kateri del narave bomo odšli. Izjemno potovanje pusti
izjemno sled na vsaki duši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar