sobota, 26. marec 2016

Ludwig van Beethoven


V spomin in počastitev na velikega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki je umrl na današnji dan 26. marca 1827, smo vam pripravili nov kviz. Vzemite si trenutek časa in prisluhnite prvemu stavku Beethovnove sonate V mesečini:


Google je 17. decembra 2015 ob 245. obletnici skladateljevega rojstva objavil zanimiv glasbeni kviz v obliki video posnetka oz. doodle, kjer lahko preizkusite vaše poznavanje Beethovnovih skladb in seveda vaš posluh:





Tukaj se lahko tudi sami preizkusite v googlovem glasbenem  kvizu!


Beethovnov portret umetnika Gilberta Vicieda - kolaž neštetih drobnih digitalnih fotografij živali:


detajl; morda boste pri puščici prepoznali žirafo









petek, 25. marec 2016

Kaj vem o Beethovnu?



Materinski dan, praznik posvečen vsem materam







Velikonočna jajčka barvana v Teranu

Potrebuješ: 
1 L Terana 
8 jajc 
2 žlici kisa 


Postopek:
Jajca najprej operemo in previdno obrišemo. Nato jih namakamo v vodi, v katero smo dali dve žlici kisa (tako se bo jajčna lupina malo omehčala in se bo barva bolje primila). Namakamo jih pol ure. Namakan jajčka damo v lonec in čez prelijemo Teran, tako da so jajčka popolnoma prekrita. Kuhamo 15-20 min na zmernem ognju. Odstavimo in pustimo jajca v Teranu namakati vsaj 8 ur.

Na sliki se ne vidi, vendar se jajčka svetijo, kot bi nanj posuli bleščice. 





Za Veliko noč pa jajčka lahko barvamo tudi s čebulo 


Potrebuješ veliko listov čebule (jaz  jih čez celo leto lepo hranili). V veliko posodo postavimo čebulne olupke in vanj položimo jajčka. Prelijemo jih z vodo in kuhamo na zmernem ognju 20-30 min. Tudi v tem primeru lahko jajčka pustimo nekaj časa namakati. Jajčka, ki smo jih obarvali s čebulnimi olupki okrasimo s poljubnimi nalepkami in namažemo z olivnim oljem (malo olja damo na vato in namažemo jajčka). 






četrtek, 24. marec 2016

Marljiva čebelica Maja

Potrebujemo: 

  • 1 čokoladni jajček.
  • Črn kolaž papir, iz katerega izrežemo črne trakove in očke za našo čebelico.
  • Rdeč kolaž papir, iz katerega izrežemo smejoča se usta.
  • Lepilo.
  • Celofan za krila.
  • Okrasni trakec s katerim zvežemo krilca naši čebelici. 


Pridružite se nam na pravljično ustvarjalnico pravljična kocka. 




Velika noč

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Po krščanskem izročilu in zapisu v Bibliji so Jezusa Kristusa na veliki petek križali, tretji dan po tem, na nedeljo (ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu), pa je Kristus vstal od mrtvih in s tem odrešil svet. Ravno zaradi tega ta dan tudi poimenujemo velika noč. V drugih evropskih državah so za ta dan prevzeli kar staro hebrejsko ime "pasha" in ga prilagodili svojemu narečju. Pasha pomeni "obed" ali "jagnje", ki je prastar simbol pomladi in astrološko sovpada s simbolom ovna (Aries). Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa, ki se je žrtvoval za ljudstvo.

Velikonočne pisanice 
Velika noč je premakljiv praznik. Določeno je, da se velika noč praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. V odvisnosti od datuma velike noči je tudi praznovanje pusta. Velikonočni krog se prične s pepelnično sredo (46 dni pred veliko nočjo; prvi postni dan) in traja do velike noči. Pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkev nosimo blagosloviti šopke ali butarice.
Velikonočne butare


Simbolika velikonočnih jedi:


  • Jajce (pirh, pisanica) simbolizira kaplje kristusove krvi.

  • Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.

  • Šunka simbolizira Kristusovo telo.

  • Potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.





sreda, 23. marec 2016

500 let obstoja oltarne pale slikarja Vittoreja Carpaccia

Vittore Carpaccio se je  rodil okoli leta 1460 v Benetkah ali Kopru. Bil je italijanski renesančni slikar, ki se je šolal pri slikarju Gentile Belliniju.
Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki

Letos je minilo petsto let od takrat, ko je za potrebe koprske škofije beneški slikarski mojster Vittore Carpaccio izdelal znamenito oltarno palo, Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki, ki še danes krasi koprsko katedralo.

Carpaccio je nedvomno pomemben del koprske kulturne dediščine. Poleg oltarne slike Marija z otrokom in svetniki za Koprsko stolnico je v Kopru naslikal še orgelski krili Predstavitev Jezusa v templju, Pokol nedolžnih otrok, upodobitvi Preroka Zaharija in Preroka Jeremija ter Jezusovo ime med sv. Janezom Krstnikom in sv. Pavlom. 

Carpaccio je odigral odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju umetnosti v širšem geografskem prostoru. Oltarna pala je namreč predstavljala nedosegljivo »nebeško« kreacijo na glavnem oltarju stolnice Marijinega vnebovzetja in največji občinski ponos.