Velika noč

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Po krščanskem izročilu in zapisu v Bibliji so Jezusa Kristusa na veliki petek križali, tretji dan po tem, na nedeljo (ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu), pa je Kristus vstal od mrtvih in s tem odrešil svet. Ravno zaradi tega ta dan tudi poimenujemo velika noč. V drugih evropskih državah so za ta dan prevzeli kar staro hebrejsko ime "pasha" in ga prilagodili svojemu narečju. Pasha pomeni "obed" ali "jagnje", ki je prastar simbol pomladi in astrološko sovpada s simbolom ovna (Aries). Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa, ki se je žrtvoval za ljudstvo.

Velikonočne pisanice 

Velika noč je premakljiv praznik. Določeno je, da se velika noč praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. V odvisnosti od datuma velike noči je tudi praznovanje pusta. Velikonočni krog se prične s pepelnično sredo (46 dni pred veliko nočjo; prvi postni dan) in traja do velike noči. Pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkev nosimo blagosloviti šopke ali butarice.

Velikonočne butare

Simbolika velikonočnih jedi:

• Jajce (pirh, pisanica) simbolizira kaplje kristusove krvi.

• Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.

• Šunka simbolizira Kristusovo telo.

• Potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.