Običaj
pripravljanja hrane v času pustovanja izhaja iz časa naših prednikov. Le ti so
živeli v veliki povezanosti in odvisnosti od zemlje. Ljudje so bili v
preteklosti povsem odvisni od narave in letnih časov, zato so cenili čas ko zima
počasi prehajala v pomlad. Na te spremembe je želel vplivati človek sam, tako
da se je preoblekel v različne živali in bajeslovna bitja. Z izvajanjem
poskokov, raznih mimik, plesa in raznovrstnih gibov telesa naj bi tako vplivali
na izredne sile narave in jih tako usmerjali daleč stran. Na ozemlju današnje Sloveniji
je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju.
Eden od običajev
povezanih s pustnim časom (obdobje, ki traja od pustne sobote do pustnega
torka), pravi da morejo biti za pusta siti ljudje, živina in duhovi. Z bogatimi jedmi so želeli naši predniki
vplivati na rodovitnost zemlje, kajti verjeli so da obilna in bogata hrana
obljublja obilno letino. Veljalo je
pravilo, da se je treba za pusta hrusta
pošteno najesti , kajti tako so si ljudje nabrali zaloge, da so lažje
prebrodili 40-dnevni post. Stare šege
pravijo, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je
potrebno obdarovati.
Med najbolj
priljubljene in značilne pustne jedi sodijo; suho meso, kislo zelje in repa,
slane potice, štruklji in seveda
različne ocvrte sladice. Med slednje štejemo
kroštole, flancate, miške in seveda brez krofov ne gre.
Od kod krofi
izvirajo ni še povsem znano. Nekateri menijo, da naj bi jih iznašla Dunajčanka
Cecilia Krapf. Nekateri so pa mnenja, da so jih poznali že v antiki. V
srednjeveških samostanih pa naj bi uživali podobno sladico z imenom ˝craplum˝.
Slovenci smo ime za tovrstno sladico prevzeli iz nemške besede ˝krapfen˝. O tem kako so
nastali krofi obstaja legenda. Le ta pravi, da je nesrečno zaljubljena kuharica
testo namesto v pečico vrgla v vročo mast.
Še ena zanimivost
V Sloveniji se v pustnem času mastimo s
krofi, v nekaterih angleških deželah pa se na ta dan veselijo palačink. Ta dan
tudi imenujejo Pancake Tusday.
Ni komentarjev:
Objavite komentar